Nesreča v Premogovniku pomeni težko krizno situacijo in se je močno dotaknila številnih izmed nas. Pomembno je  vedeti, da je »nenormalen odziv v nenormalnih okoliščinah normalen odziv (Viktor Frankl)«.

Soočanje s krizo je individualen proces, lahko zelo različen med posamezniki. Ljudje posedujemo mehanizme za soočenje, ki nam omogočijo premagati težke situacije. Šteje, da smo do sebe in drugih strpni, sprejemajoči in potrpežljivi, hkrati pa si  moramo dovoliti občutiti in izraziti čustva, ki jih je ta situacija prinesla. Zavedajmo se, da so vsa naša (neprijetna) občutja del naravnega procesa soočanja.

Praviloma ob težkem stresnem dogodku, kot je izguba osebe, izguba občutka varnosti delovnega okolja in soočanje z nevarnostjo lastne smrti, najprej nastopi šok, katerega del je pogosto zanikanje oz. zmanjševanje njenega pomena, ki nam kot obrambni mehanizem pomaga omiliti bolečino in nas pripravi na naslednjo fazo, ki je soočanje. V tem obdobju so značilna (intenzivna) neprijetna čustva, kot so huda žalost, tesnoba, jeza, nemoč, krivda, sram, razdražljivost, otopelost, strah. V mišljenju se lahko pojavljajo vznemirjajoče vsiljive se misli, težave z osredotočanjem, zmeda, samoobtoževanje … Na telesno/vedenjskem področju so pogoste izguba zanimanja za aktivnosti, težave s spanjem, stalna pripravljenost na nevarnost, utrujenost, glavobol, napetost v mišicah, bolečine v trebuhu, pospešeno bitje srca, pojav škodljivih vedenj oziroma ponovitev starih škodljivih navad. Na socialnem področju se lahko kaže izogibanje pogovorom in situacijam vsebinsko povezanim s kriznim dogodkom, socialni umik oziroma medosebni konflikti. Vse to je v krizni situaciji običajno in lahko niha v intenziteti. Pri večini posameznikov se tekom časa vzpostavijo učinkoviti odzivi. V zadnji fazi sprejemanja pride do prilagoditve nastali situaciji, ki lahko pomeni tudi spremembe v življenju, ter do ponovne čustvene odpornosti, motivacije.

Pri premoščanju krizne situacije nismo nemočni. Pomembno si je pomagati s koristnimi strategijami za soočanje.

V primeru da opisano doživljanje intenzivnih težav vztraja dlje časa, se pojavlja doživljanje brezizhodnosti in samomorilna ogroženost, pa je potrebno poiskati strokovno pomoč.