Namen
ALT določamo pri ugotavljanju in spremljanju bolezni jeter povezanih z nekrozo jeter.
Metoda
Fotometrično/s piridoksal fosfatom
Sinonimi
GPT

Klinična informacija
Alanin aminotransferaza (ALT) se v največji meri nahaja v celicah jeter. ALT je za jetra bolj specifičen encim kot AST. V primeru virusnega hepatitisa in drugih bolezni jeter, ki povzročajo nekrozo, so serumske koncentracije ALT zvišane še pred pojavom kliničnih znakov.
Orientacijske referenčne vrednosti
Moški: do 0,74 µkal/L
Ženske: do 0,56 µkat/L
Opozorilo in previdnost!
/

Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. Philadelphia, WB Saunders Company, 1994
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 3 dni na sobni temperaturi, v hladilniku (2 – 8)°C 7 dni za daljše hranjenje je potrebno vzorce zamrzniti na -60 – (-20 )°C .

Namen
ALP določamo pri ugotavljanju delovanja in spremljanju zdravljenja jeter, okostja, črevesja in žleze obščitnice.
Metoda
Fotometrično (PNP)
Sinonimi
/

Klinična informacija
Pojavlja se v mnogih celicah in tkivih; zlasti visoke aktivnosti so v osteoblastih, hepatocitih, levkocitih, ledvicah, vranici, placenti, prostati in tankem črevesju. Merjenje koncentracije katalitične aktivnosti je klinično pomembno pri ugotavljanju holestaz (delni ali popolni zastoj žolča), zlasti zlatenice, ki je posledica zapore žolčevoda, bolezni skeleta (npr. Pagetova bolezen), hiperparatiroidizma, rahitisa oz. osteomalacije, fraktur (zlomov) in malignih tumorjev. Zvišane vrednosti ALP, zaznamo ob holestazi jeter, podobno kot encim gama-glutamil transferaza (GGT), vendar manj izrazito. V primeru, ko so vrednosti obeh encimov GGT in ALP zvišani, lahko hitreje pomislimo na bolezni jeter. Med boleznimi okostja, ugotovimo najvišje vrednosti ALP v primeru Pagetove bolezni (vrednosti ALP so lahko 10 do 25 krat višje od normalnih vrednosti). Zmerno zvišanje ALP spremlja osteomalacijo, medtem ko so vrednosti ALP v primeru osteoporoze, normalne. Primarni in sekundarni hiperparatiroidizem lahko spremljajo blago do zmerno zvišane vrednosti ALP. V primeru malignih tumorjev v kosteh, so vrednosti ALP zelo, zelo visoke. Znatna zvišanja ALP lahko zasledimo tudi pri otrocih zaradi intenzivne rasti kosti.
Orientacijske referenčne vrednosti
Moški: 0,67 – 2,17 µkat/L
Ženske: 0,58 – 1,75 µkat/L
Pri interpretaciji vrednosti ALP pri otrocih in najstnikih, je potrebno uporabljati pediatrične orientacijske referenčne vrednosti.
Opozorilo in previdnost!
Pri interpretaciji vrednosti ALP pri otrocih in najstnikih, je potrebno uporabljati pediatrične orientacijske referenčne vrednosti.

Reference
Tietz NW: Textbook of Clinical Chemistry. Third edition, Edited by Burtis and Ashwood. Philadelphia, PA, WB Saunders Company, Philadelphia, 1999.
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 7 dni na temperaturi 15 – 25°C, v hladilniku (2 – 8°C) 7 dni za daljše hranjenje je potrebno vzorce zamrzniti na (-15) – (-20 )°C stabilen 2 meseca.

Namen
AST določamo pri ugotavljanju in spremljanju bolezni jeter, zlasti bolezni, ki povzročajo poškodbe hepatocitov (jetrnih celic).
Metoda
Fotometrično/s piridoksal fosfatom
Sinonimi
GOT

Klinična informacija
Aspartat aminotransferaza (AST) je v visokih koncentracijah v jetrih, srcu, skeletnih mišicah in ledvicah. Nahaja se v citoplazmi in v mitohondrijih celic. Ob blagih poškodbah tkiva se sprosti AST iz celične citoplazme, ob hujših poškodbah tkiv, pa se sprostijo tudi AST iz mitohondrijev. Močno zvišane vrednosti AST lahko zasledimo v primeru miokardnega infarkta, akutne poškodbe jeter, virusnega hepatitisa in zastrupitve z ogljikovim tetrakloridom. Rahlo do zmerno zvišane vrednosti AST pa lahko zasledimo v primeru mišične distrofije, dermatomiozitisu (vnetje v drobnih žilah v mišicah in koži), akutnem pankreatitisu in hudih poškodbah mišic.
Orientacijske referenčne vrednosti
Moški: do 0,58 µkal/L
Ženske: do 0,52 µkat/L

Opozorilo in previdnost!
/
Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. Philadelphia, WB Saunders Company, 1994
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec (ne hemoliziran in ločen od celic) je stabilen 7 dni na sobni temperaturi (15 – 25°C), v hladilniku (2 – 8°C) 7 dni.

Namen
Celotni bilirubin določamo v pomoč pri oceni delovanja jeter.
Pomoč pri ocenjevanju velikega nabora bolezni, ki vplivajo na proizvodnjo, skladiščenje, presnovo ali izločanje bilirubina.
Metoda
Fotometrična/Diazo
Sinonimi
/

Klinična informacija
Bilirubin se določa za diagnostiko bolezni jeter in hemolitične anemije, hematoloških in metabolnih motenj, bolezni žolčnika, za oceno delovanja jeter. Služi nam tudi kot pomoč pri ocenjevanju velikega nabora bolezni, ki vplivajo na proizvodnjo, skladiščenje, presnovo ali izločanje bilirubina. Zvišane vrednosti bilirubina se kažejo z zlatenico in so lahko posledica zvišanega nastajanja bilirubina (hemoliza in neučinkovita eritropoeza), zmanjšanega izločanja bilirubina (obstrukcija in hepatitis) in nepravilnosti v presnovi bilirubina (dedna ali neonatalna zlatenica).
Za redke, dedne bolezni, ki povzročajo nizko aktivnost ali celo odsotnost aktivnosti bilirubin UDP-glucuronyl-transferase*, kot je Gilbertov sindrom, je značilna blaga nekonjugirana hiperbilirubinemija (zvišane vrednosti bilirubina) v odsotnosti hemolize in jetrnih bolezni ali kot sta Crigler-Najjar sindrom tipa I in tipa II, za katera je značilna visoka nekonjugirana hiperbilirubinemija.
Zvišano nastajanje bilirubina, ki je posledica hemolize (prehitrega razpadanja eritrocitov) in neučinkovite eritropoeze, se izraža kot hiperbilirubinemija v odsotnosti bolezni jeter. Hiperbilirubinemjo lahko zaznamo tudi zaradi hepatitisa, raznih lezij v jetrih, zaradi obstrukcijskih lezij, ki so posledica karcinom glave pankreasa ali žolčevoda.
*Spremembe v genu, ki kodira zapis za encim UDP-glucuronyl-transferase analizirajo/določajo na http://www.ffa.uni-lj.si/fakulteta/organiziranost/katedre/katedra-za-klinicno-biokemijo/laboratorij-za-molekularno-diagnostiko/seznam-laboratorijskih-preiskav-in-storitev/ugt1a1-(ta)n
Orientacijske referenčne vrednosti
Do 21 µmol/L
Opozorilo in previdnost!
Močno hemolizirane vzorce seruma bomo zavrnili, saj hemoglobin inhibira diazo reakcijo in vodi v lažno znižane vrednosti.
Snovi, ki tekmujejo za vezavno mesto na serumski albumin, znižujejo nivo bilirubina v serumu (npr.: penicilin, acetilsalicilna kislina,..).
Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. Philadelphia, WB Saunders Company, 1994
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu. Vzorec je potrebno zaščititi pred svetlobo!
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu. Vzorec je potrebno zaščititi pred svetlobo!
Stabilnost vzorca
Vzorec (ne hemoliziran in ločen od celic) je stabilen 1 dan na temperaturi 15 – 25°C, v hladilniku 7 dni (2 – 8°C) in 6 mesecev zamrznjen na temperaturi od -15 – (-25°C).

Namen
Direktni bilirubin določamo v pomoč pri ocena zlatenice in delovanja jeter.
Metoda
Fotometrična/Diazo
Sinonimi
/

Klinična informacija
V retikuloendotelijskem sistemu (celoten sistem tkivnih makrofagov in krvnih monocitov), predvsem v vranici, se razgrajujejo odmrli eritrociti. Sproščeni hemoglobin razpade na globin in hem, slednji se metabolizira do bilirubina, ki se v krvi veže na albumin in tak prehaja v jetra. V jetrih se bilirubin veže z glukoronsko kislino, tako postane topen v vodi in se preko žolca izloča iz telesa preko prebavnega traku. Nekaj konjugiranega bilirubina gre tudi v sistemsko cirkulacijo, zato je normalno prisoten tudi v plazmi, ker je v vodi topen se izloča v urin.
Pri boleznih, kjer je sinteza bilirubina hitrejša kot njegova presnova v jetrih, kot je hemolitična anemija ali pa še nezrela jetra (novorojenčki), so v plazmi zvišane vrednosti indirektnega (nekonjugiranega) bilirubina, medtem ko bolezni kot je obstrukcija žolčevoda ali poškodbe jeter, povzročijo zvišanje obeh, direktnega in indirektnega bilirubina.

Orientacijske referenčne vrednosti
Zaželena vrednost do 5 µmol/L
Opozorilo in previdnost!
Močno hemolizirane vzorce seruma bomo zavrnili, saj hemoglobin inhibira diazo reakcijo in vodi v lažno znižane vrednosti.
Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. Philadelphia, WB Saunders Company, 1994
Navodila proizvajalca reagenta

Orientacijsko vrednost nekonjugiranega bilirubina lahko izračunamo tako, da od analitično določene vrednosti za Bilirubin celotni odštejemo analitično določeno vrednost Bilirubin direktni.

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu. Vzorec je potrebno zaščititi pred svetlobo!
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu. Vzorec je potrebno zaščititi pred svetlobo!
Stabilnost vzorca
Vzorec (ne hemoliziran in ločen od celic) je stabilen 2 dni na sobni temperaturi (15-25°C), 7 dni v hladilniku pri temperaturi 2 – 8°C, na zmrzišču (-15 – -25)°C 6 mesecev.

Namen
C-reaktivni protein določamo pri ugotavljanju sistemskega vnetnega procesa, ugotavljanju bakterijske okužbe in ocenjevanju odziva posameznika na antibiotično terapijo ter za razlikovanje med aktivno in neaktivno fazo bolezni s sočasno okužbo.
Metoda
Imunoturbidimetrično
Sinonimi
CRP

Klinična informacija
C-reaktivni protein (CRP) je eden izmed najbolj občutljivih reaktantov akutne faze vnetja. Nastaja v jetrih. Pospeši telesne nespecifične imunske obrambne mehanizme, aktivira mehanizem komplementa in pomaga uničevati patogene mikroorganizme s povečano fagocitozo. Zvišane vrednostu CRP-ja lahko pogosto zasledimo pred kliničnimi simptomi, vključno z vročino.
Zvišane vrednosti CRP so sicer nespecifične in jih uporabljamo pri ugotavljanju sistemskega vnetnega procesa, pri ocenjevanju uspešnosti terapije z antibiotiki pri bakterijski okužbi, za ugotavljanje znotrajmaternične okužbe, za razlikovanje med aktivno in neaktivno fazo bolezni s sočasno okužbo (npr. pri preiskovancih, ki imajo sistemski lupus eritematozus ali ulcerozni kolitis), za terapevtsko spremljanje revmatične bolezni in oceno proti-vnetne terapije, za določitev postoperativnih zapletov v zgodnji fazi kot so okužbe ran, tromboze, pljučnice.

Po začetku nastopa akutne faze vnetja, se koncentracija CRP zelo hitro in močmo zviša (znotraj 6 – 12 ur in doseže maksimum po 24 – 48 urah). Koncentracije CRP-a višje od 100 mg/L povezujemo z resno obliko bolezni (travma) ali hudo okužbo (sepsa).
Orientacijske referenčne vrednosti
do 5,0 mg/L
Opozorilo in previdnost!
Ob okužbi je lahko odziv telesa z nastankom CRP manj izrazit pri pacientih, ki imajo bolezni jeter.
Zvišane koncentracije CRP so nespecifične in jih je potrebno interpretirati skupaj s klinično sliko.

Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood, DE Bruns. St. Louis, MO. Elsevier Saunders, 2012
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum, plazma
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 11 dni na sobni temperaturi (15 – 25°C), 2 meseca v hladilniku (2 – 8°C) in 3 leta zamrznjen (-15 – -25°C).

Namen
Kalij določamo v pomoč pri ocenjevanju ravnovesja elektrolitov, bolezenskih stanj kot so aritmija srca, oslabelost mišic, odpoved ledvic, jetrna encefalopatija
Metoda
Indirektna potenciometrična metoda
Sinonimi
/

Klinična informacija
Kalijev ion (K) je glavni znotrajcelični kation. Uravnava kislinsko-bazično ravnotežje in osmotski tlak znotraj celic. Poleg tega vpliva na mišično aktivnost, predvsem na srčno mišico. Zvišane vrednosti kalija zasledimo v primerih visokega privzema kalija (dieta, oralna in i.v. aplikacija, …), zmanjšanega izločanja kalija (renalna odpoved, hipoaldosteronizem-odpoved adrenalke (nadledvične žleze), diuretiki- ki blokirajo izločanje kalija, primarni defekti v renalni tubularni sekreciji K), premik kalija iz znotrajceličnega prostora v izvencelični prostor (acidoza, tkivna hipoksija, deficienca insulina, dehidracija, šok, masivne hemolize, opekline, močna mišična aktivnost-npr. pri epilepsiji, trombocitoze, levkocitoze…), psevdohiperkalemija (hemoliza, levkocitoza). Klinična stanja, povezana z nizkim K (hipokalemija): zmanjšan privzem K (dieta, kronično stradanje, alkoholizem, anorexia nervoza), povečane izgube s K bogatih tekočin (povečane GIT izgube kot so bruhanje, diarea, fistule,…), povečane urinarne izgube – povečan aldosteron, bolezni ledvic…
Orientacijske referenčne vrednosti
K: 3,5 – 5,1 mmol/L pri odraslih
Opozorilo in previdnost!
/
Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. St. Louis, MO: Elsevier Saunders, 2012
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Kalij je vzorcu stabilen 14 dni na temperaturi 15 – 25°C in temperaturi 2 – 8°C.

Namen
Kloride določamo pri ocenjevanju kislinsko bazičnega ravnovesja, preskrbljenosti telesa z vodo in ravnovesja elektrolitov.
Metoda
Indirektna potenciometrična metoda
Sinonimi
/

Klinična informacija
Klor je glavni ekstracelularni (izvencelični) anion in je vključen v vzdrževanje porazdelitve vode v telesu, osmotskega tlaka in kislinsko-baznega ravnovesja izvencelične tekočine (zaradi t.i. kloridnega premika). Pomemben je v želodčnem soku za produkcijo solne kisline.
Hipokloremijo lahko vidimo pri prekomernem zaužitju vode, nefritisu – zaradi izgube soli, metabolni alkalozi, GIT motnje – dolgotrajno bruhanje, intoksikacija z bromidom,…
Hiperkloremijo lahko vidimo pri povečanem vnosu Cl, dehidraciji, dolgotrajni driski, renalni tubularni acidozi, akutni renalni odpovedi, diabetes insipidus, intoksikacija s salicilati, dekompenzirani srčni bolezni,…Na splošno spremembe Cl spremljajo spremembe Na!!
Orientacijske referenčne vrednosti
Cl: 98 – 107 mmol/L pri odraslih
Opozorilo in previdnost!
Pri zdravih posameznikih vrednosti kloridov zelo malo nihajo tekom dneva, rahlo znižane vrednosti lahko zasledimo pri preiskovancu, ki smo mu kri odvzeli po obroku – zaradi preusmeritve kloridov v nastanek želodčnih sokov.
Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. St. Louis, MO: Elsevier Saunders, 2012
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Klor je v vzorcu stabilen 7 dni na 15 – 25°C in enako v hladilniku.

Namen
Natrij določamo pri ocenjevanju kislinsko bazičnega ravnovesja, preskrbljenosti telesa z vodo in dehidracije.
Metoda
Indirektna potenciometrična metoda
Sinonimi
/

Klinična informacija
Natrij je glavni kation ekstracelularne tekočine (90% anorg. kationov), zato je odgovoren za približno ½ osmolarnosti plazme. Igra centralno vlogo v vzdrževanju normalne porazdelitve vode in osmotskega tlaka v telesu. Organizem ščiti pred preveliko izgubo tekočine. Pri regulaciji kislinsko-baznega ravnotežja je povezan s kloridom in bikarbonatom. Hipernatremija je pogosto povezana s povečano izgubo tekočin, ki imajo malo Na, ko je izguba vode večja kot izguba Na (povečano potenje, opekline, hiperventilacija, diabetes insipidus, osmotska diureza, diabetes mellitus). Hipernatremijo pogosto spremlja hiperkalcemija (zvišan kalcij) in hipokalemija (znižan kalij) v primeru jetrnih bolezni, bolezni srca, nosečnosti. Vzrok hipernatremije je lahko tudi zmanjšano nastajanje hormona ADH ali zmanjšana občutljivost ledvičnih tubulov na ta hormon (diabetes insipidus), neustrezne infuzije, visok vnos soli, brez vzajemnega vnosa vode, dehidracija. Simptomi hipernatremije so žeja in zmedenost, razdražljivost in lahko vodijo v resne nevrološke motnje.
Hiponatremija (znižane vrednosti natrija) je predvidljiva posledica prenizkega vnosa (zaužitja) natrija, lahko je posledica večjih izgub natrija – gastrointestinalni vzrok (bruhanje, driska), renalni vzrok (uporaba neustreznih diuretikov ali njihova prekomerna uporaba, pomanjkanje aldosterona ali huda poliurija – povečano izločanje urina preko dneva). Hiponatremija je lahko tudi posledica resnih obolenj in je značilna ob metabolni acidozi, lahko se pojavi pri nefrotičnem sindromu, hipoproteinemiji, kongestivnem srčnem popuščanju. Natrij pod 120 mmol/L rezultira šibkost, vrednosti Na od 90-105 mmol/L pa spremljajo znaki težjih nevroloških motenj.
Orientacijske referenčne vrednosti
Na: 136 – 145 mmo/L pri odraslih
Opozorilo in previdnost!
/
Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. St. Louis, MO: Elsevier Saunders, 2012
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Natrij je vzorcu stabilen 14 dni na temperaturi 15 – 25°C in temperaturi 2 – 8°C.

Namen
Pomoč pri ugotavljanju stanj kot sta pomanjkanje železa ali preobremenitev (prekomerna koncentracija) z železom.
Razlikovanje med anemijo zaradi pomanjkanja železa in anemijo zaradi kronične bolezni.
Metoda
Imunokemično
Sinonimi
/

Klinična informacija
Feritin je znotrajcelični protein, ki na kontroliran način shranjuje in sprošča železo. Pri človeku prepreči pomanjkanje oz. preveliko prisotnost železa v krvi. Feritin vsebuje do 23% železa. Prosto železo je za celice škodljivo, saj katalizira nastajanje prostih radikalov iz reaktivnih kisikovih pojavnih oblik, zato ga feritin in hemosiderin skladiščita. Pri pacientih z anemijo zaradi pomanjkanja železa, lahko določimo znižane serumske koncentracije feritina – približno eno desetino normalnih vrednosti, pri pacientih s hemokromatozo* (presežek železa) pa so serumske koncentracije feritina veliko višje od normalnih. Feritin je reaktant akutne faze, kar pomeni, da se njegova serumska koncentracije lahko zviša tudi zaradi kroničnega vnetja in v takšnem stanju ne odraža realnih zalog železa v telesu.

*Dedna hemokromatoza je zelo pogosta dedna bolezen pri belcih, nepravilnosti v genih določajo na http://www.ffa.uni-lj.si/fakulteta/organiziranost/katedre/katedra-za-klinicno-biokemijo/laboratorij-za-molekularno-diagnostiko/seznam-laboratorijskih-preiskav-in-storitev/hfe (dostop junij 2018).
Orientacijske referenčne vrednosti
Moški (20 – 60 let): 30 – 400 µg/L
Ženske (17 – 60 let): 13 – 150 µg/L
Opozorilo in previdnost!
/
Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood, DE Bruns. St. Louis, MO, Elsevier Saunders, 2012, pp 985-1030
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 1 mL
Navodila ob odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorci so stabilni 7 dni na 2 – 8 °C, 12 mesecev pri – 20 ° C.

Namen
Ugotavljanje pomanjkanja folatov.
Metoda
Elektrokemiluminiscenčna imunokemična preiskava
Sinonimi
Folna kislina

Klinična informacija
Folati so vitamini, derivati pteroilglutaminske kisline. Pomembni so za normalno presnovo, sintezo DNA in regeneracijo eritrocitov. Približno 20% folatov dnevno pridobimo s hrano, preostale folate pa tvorijo mikroorganizmi v črevesju. Do pomanjkanja folatov pride zaradi prehrane s premalo svežega sadja in zelenjave, pri kroničnih alkoholikih, odvisnikih od drog, pri socialno šibkejših starejših ljudeh, pri posameznikih z demenco in drugimi nevropsihiatričnimi motnjami, pri malabsorbciji. Pomanjkanje folatov skupaj z vitaminom B12, vodi do megaloblastne anemije.
Do pomanjkanja folatov torej najpogosteje pride zaradi pomanjkljive prehrane in jo najpogosteje srečamo pri nosečnicah in alkoholikih, med vzroke za pomanjkanje folatov pa prištevamo tudi povečano porabo folatov (v primeru bolezni jeter, hemoliznih motenj (razpadanje eritrocitov) in malignih stanjih) in zaradi nekaterih redkih vrojenih bolezni.
Za oceno makrocitne anemije se hkrati z določanjem folatov svetuje tudi določanje koncentracije vitamina B12, idealno bi ju morali določati sočasno iz istega vzorca.
Orientacijske referenčne vrednosti
10,4 – 78,9 nmol/L
Opozorilo in previdnost!
Preiskovanci, ki so bili izpostavljeni živalskim antigenom, bodisi iz okolja ali pa kot del terapije, lahko imajo v krvnem obtoku prisotna protitelesa proti tem antigenom. Ta protitelesa se lahko nespecifično vežejo na reagent in povzročijo lažne rezultate!

Pri preiskovancih, ki imajo hkratno pomanjkanje folatov in železa, se makrocitoza (MCV – zvečan volumen eritrocitov) eritrocitov, ki je sicer značilna za pomanjkanje folatov, morda ne bo izrazila. Pri takšnih preiskovancih bodo zvišane vrednosti RDW (koeficient variacije volumna eritrocitov). Parametra MCV in RDW sta poročana v okviru preiskave Hemogram!

Lažno zvišane vrednosti folatov lahko zasledimo pri preiskovancih, ki niso tešči in pri preiskovancih, ki so nedavno uživali folno kislino ali druge prehrambene dodatke, ki vsebujejo folate.

Reference
1. Fairbanks VF, Klee GG: Biochemical aspects of hematology. In Tietz Textbook of Clinical Chemistry. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. Philadelphia, WB Saunders Company, 1999, pp 1690-1698
2. George L, Mills JL, Johansson AL, et al: Plasma folate levels and risk of spontaneous abortion. JAMA 2002 October 16;288:1867-1873

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je za analizo primeren do 2 ur, če shranjen na sobni temperaturi (15-25°C), 48 ur, če shranjen v hladilniku (2-8°C) in 28 dni, če shranjen v zamrzovalniku (-15 do -25°C). Vzorec lahko zamrznemo le enkrat! Vzorec zaščiti pred svetlobo!

Namen
Anorganski fosfat določamo pri diagnostiki in spremljanju različnih bolezni kosti, ledvic in obščitničnih žlez
Metoda
Fotometrično, molibdat
Sinonimi
/

Klinična informacija
88% fosforja v človeškem organizmu se nahaja v kosteh v obliki kalcijevega hidroksiapatita. Fosfor se pojavi v krvi v obliki anorganskega fosfata in vezan v fosforni kislini.
Razmerje med kalcijem in fosfatom v krvi je približno 10:6. Naraščanje nivoja fosforja povzroči znižanje nivoja kalcija. Nivo obeh je odvisen od interakcij med parathormonom in vitaminom D.
Hipofosfatemijo (znižane vrednosti anorganskega fosfata) lahko povzročijo: prehod fosfata iz zunajcelične tekočine v notranjost celic, izgube fosfata preko ledvic ali prebavnega trakta. Ko vrednsoti anorganskega fosfata padejo pod 0,48 mmol/L, se lahko to odraža v oslabelosti mišic, hemolizi eritrocitov, komi, v nepravilnostih v rasti in deformacijah kosti. Hiperfosfatemijo (zvišane vrednosti anorganskega fosfata) so običajno posledica okvare ledvic – zmanjšana sposobnost izločanja fosfata, ali pa povečanega vnosa oziroma prehajanja fosfata iz tkiv v zunajcelično tekočino. Največji zaplet zvišanih vrednosti anorganskega fosfata je pojav hipokalcemije – tetanija, mišični krči in bolečine. Kalcifikacije mehkih tkiv so tudi dolgoročne posledice visokih vrednosti anorganskega fosfata.
Orientacijske referenčne vrednosti
od 0,81 – 1,45 mmol/L pri odraslih
Opozorilo in previdnost!
Na vrednosti anorganskega fosfata ima močan vpliv cirkadiani ritem. Vrednosti so najnižje zjutraj, z visokim dvigom vrednosti pozno popoldan in pozno zvečer.
Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. St. Louis, MO: Elsevier Saunders, 2012
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 7 dni na temperaturi (15 – 25°C), 3 tedne v hladilniku (2 – 8°C) in 8 mesecev zamrznjen na temperaturi od -15 – (-25°C).

Namen
GGT določamo pri ugotavljanju in spremljanju bolezni jeter, žolčevoda ali žolča.
Ugotavljanje ali so zvišane vrednosti alkalne fosfataze posledica bolezni skeleta (okostja) – v tem primeru je vrednost GGT normalna ali pa so zvišane vrednosti alkalne fosfataze posledica bolezni jeter, žolčevoda ali žolča – v tem primeru je vrednost GGT zvišana.
Uporablja se tudi kot test ugotavljanja prikritega alkoholizma.
Metoda
Fotometrično
Sinonimi
Transpeptidaza

Klinična informacija
Encim GGT je primarno prisoten v ledvicah, jetrih in celicah trebušne slinavke. Majhne količine encima najdemo tudi v drugih tkivih. Encim, ki ga določamo v serumu, naj bi izviral iz hepatobiliarnega sistema (sistem jeter, žolčevoda in žolča), tako je zvišana aktivnost encima GGT v serumu najpogosteje zaradi bolezni/okvare jeter. Močno zvišanje (5 do 30 krat od normale) aktivnosti encima GGT določimo v serumu preiskovancev z zaporo žolčevoda. GGT je bolj občutljiv parameter kot alkalna fosfataza (ALP), AST in ALT pri ugotavljanju zlatenice, ki je posledica zapore žolčevoda, vnetja žolčnih izvodil in vnetja žolčnika – zvišanje aktivnosti GGT zaznamo prej, kakor druge jetrne encime in tudi njegove zvišane vrednosti vztrajajo dlje časa. Le zmerno zvišanje aktivnosti encima GGT (2 – 5 krat od normale), se pojavi v primeru infekcijskega hepatitisa (v tem primeru so pomembnejše vrednosti transaminaz – AST, ALT). Visoke vrednosti GGT lahko opazimo tudi pri bolnikih s primarnimi ali sekundarnimi (metastatskimi) neoplazijami. Zvišane vrednosti GGT ne opazimo le pri pacientih s cirozo, ki je posledica alkoholizma ampak tudi v serumu preiskovancev, ki so težki pivci alkoholnih pijač. Zvišane vrednosti GGT lahko opazimo tudi pri preiskovancih, ki prejemajo zdravila kot je fenitoin in fenobarbital (ta zdravila inducirajo encimsko aktivnost).
Orientacijske referenčne vrednosti
Moški: do 0,92 µkal/L
Ženske: do 0,63 µkat/L

Opozorilo in previdnost!
/

Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. Philadelphia, WB Saunders Company, 1994
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 7 dni na temperaturi (15 – 25°C), 7 dni v hladilniku (2 – 8°C) in 1 leto zamrznjen na temperaturi od -15 – (-25°C).

Namen
HbA1c je laboratorijska preiskava, s katero merimo povprečno koncentracijo krvnega sladkorja v obdobju zadnjih 2 do 3 mesecev.
Metoda
Imunoturbidimetrična
Sinonimi
/

Klinična informacija
HbA1c je glikiran hemoglobin, ki nastane po vezavi različnih sladkorjev na molekulo hemoglobina. V eritrocitih relativna količina HbA, ki se je preoblikovala v HbA1c, raste glede na povprečno koncentracijo glukoze v krvi. Glede na to, da je povprečna življenjska doba eritrocitov 100 do 120 dni, HbA1c odraža povprečno koncentracijo glukoze v serumu v obdobju 2 do 3 mesecev. HbA1c je tako primeren parameter, s katerim spremljamo dolgoročne povprečne koncentracije glukoze v krvi pri sladkornih bolnikih.
Tveganje za zaplete kot posledica neurejene sladkorne bolezni so diabetična nefropatija in retinopatija. Skladno z njegovo vlogo (je indikator povprečne koncentracije glukoze v krvi), HbA1c služi kot napovednik razvoja morebitnih zapletov neurejene bolezni sladkornih bolnikov. Za redno spremljanje bolnikov, zadostuje določanje HbA1c vsakih 3 do 4 mesece.
Orientacijske referenčne vrednosti
po IFCC: 29 – 42 mmol/mol; po DCCT/NGSP: 4,8 – 5,9 %; Ciljno vrednost HbA1c za posameznega bolnika s sladkorno boleznijo določi zdravnik v soglasju z bolnikom
Opozorilo in previdnost!
/
Reference
http://endodiab.si/wp-content/uploads/sites/2/2015/12/3.-Diagnoza-SB.pdf (dostop september 2018)

Tip vzorca
Polna kri
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: K2EDTA ali K3EDTA epruveta z vijoličnim zamaškom
Volumen vzorca: 500 uL do 3 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Epruveto z vzorcem krvi je potrebno takoj po odvzemu dobro premešati, da antikoagulant prepreči koagulacijo ali nastajanje mikrokoagulov.”
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 3 dni na sobni temperaturi (15 – 25°C), 7 dni v hladilniku (2 – 8°C), 6 mesecev zamrznjen.

Namen
Ugotavljanje in vodenje sladkorne bolezni in drugih nepravilnosti v presnovi ogljikovih hidratov, vključno z nosečniško sladkorno boleznijo, idiopatsko (vzrok bolezni ni poznan) ali primarno hipoglikemijo (znižane vrednosti glukoze v krvi), karcinom Langerhansovih otočkov pankreasa. Odkrivanje oseb z velikim tveganjem za sladkorno bolezen tipa 2, oseb z mejno bazalno glikemijo in moteno toleranco za glukozo.
Metoda
Fotometrično/Heksokinaza
Sinonimi
Krvni sladkor

Klinična informacija
Najpogostejša bolezen, ki je povezana s presnovo ogljikovih hidratov, je sladkorna bolezen, za katero so značilne prenizke koncentracije aktivnega inzulina v krvi. Simptomi vključujejo poliurijo (povečano izločanje urina), zvišane vrednosti glukoze v krvi in urinu, pretirana žeja, neprenehna lakota, nenaden upad telesne teže in morda tudi zvišane vrednsoti ketonov v krvi in urinu. Sladkorna bolezen se pojavlja vse pogosteje, na kar nakazuje tudi porast (12,5 %) bolnikov od leta 2010 do 2014, ko je več kot 104.000 bolnikov prejemalo zdravila za zniževanje krvnega sladkorja. Podatkov o številu bolnikov, ki se zdravijo brez zdravil sicer nimamo, a je že ta prirast alarmanten.
Še posebej narašča število prebivalcev s sladkorno boleznijo tipa 2, kar je po večini povezano s staranjem prebivalstva in neugodnimi spremembami v življenjskem slogu, zaradi česar naraščajoči trend pričakujemo tudi v prihodnje. Strmo naraščata tudi pojav sladkorne bolezni tipa 1 v otroštvu in mladostništvu ter pojav sladkorne bolezni v obdobju nosečnosti. Rečemo lahko, da sladkorna bolezen zagotovo tudi v Sloveniji predstavlja velik izziv.
Prekomerno izločanje ali pa prekomeren vnos inzulina povzroči znižanje koncentracije glukoze v krvi, ki lahko padejo tudi pod normalne vrednosti. V skrajnih primerih hipoglikemije se lahko pojavijo simptomi kot so mišični krči in izguba zavesti, poznani kot inzulinski šok. ”
Orientacijske referenčne vrednosti
od 4,11 – 6,05 mmol/l
Merila za diagnozo sladkorne bolezeni:
1. Simptomi sladkorne bolezni in naključna konc. glukoze ≥ 11,1 mmol/l (Naključno pomeni kadarkoli preko dneva, ne glede na čas zadnjega obroka hrane. Značilni simptomi sladkorne bolezni so poliurija, polidipsija (prekomerno pitje) in nepojasnjena izguba telesne teže)
ALI
2. Koncentracija glukoze na tešče ≥ 7,0 mmol/l (Na tešče pomeni brez kaloričnega vnosa vsaj 8 ur)

Koncentracija glukoze na tešče v območju vrednosti 6,1 – 7,0 mmol/l ali koncentracija glukoze 2 h po zaužitju 75g glukoze (OGTT, 75g) v omočju vrednosti med 7,8 in 11 mmol/l lahko nakazuje na povečano tveganje za kasnejši razvoj sladkorne bolezni tipa 2, na mejno bazalno glikemijo ali moteno toleranco za glukozo. ”
Opozorilo in previdnost!
Po odvzemu krvi, pričnejo krvne celice metabolizirati glukozo, ki je v vzorcu krvi. Na sobni temperaturi se lahko, zaradi procesa metabolizma, koncentracija glukoze zniža za 10% na uro. Zaradi tega je potrebno serum ločiti od celic takoj po centrifugiranju vzorca.
Reference
Chapter 25: In Tietz Textbook of Clinical Chemistry. Fourth edition. Edited by CA Burtis, ER Ashwood, DE Bruns. WB Saunders Company, Philadelphia, 2006, pp 837-907
http://www.nijz.si/sl/sladkorna-bolezen#stevilo-bolnikov-s-sladkorno-boleznijo-v-sloveniji-strmo-narasca
http://endodiab.si/wp-content/uploads/sites/2/2015/12/3.-Diagnoza-SB.pdf
(dostop september 2018)
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana po popolni koagulaciji vzorca krvi in najkasneje v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu. ”
Stabilnost vzorca
Vzorec (ne hemoliziran in ločen od celic) je stabilen 8 ur na sobni temperaturi, v hladilniku (2 – 8°C) do 72 ur.

Namen
Za odkrivanje možne prisotnosti antigena Helicobacter pylori v blatu.
Metoda
Kvalitativna, imunokromatografska
Sinonimi
/

Klinična informacija
Helicobacter pylori, poznana tudi kot Campylobacter pylori, je gram negativna bakterija spiralne oblike z značilnimi bički. Bakterija okuži želodčno sluznico tako, da izloča vakuolacijski citotoksin A in povzroča več gastroenteričnih bolezni kot so tip gastritisa, ki ni posledica želodčne razjede, aktivni gastritis in razjede želodca in dvanajstnika. H. pylori je klasificirana kot rakotvoren agens tipa I in lahko povzroča tveganje za nastanek želodčnega adenokarcinoma.

Orientacijske referenčne vrednosti
neg.
Opozorilo in previdnost!
/
Reference
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Blato, feces
Zahteve vzorca
V laboratoriju predhodno dobite posodico za blato z žličko. Vzorec blata, ki ga zberete v posodico, ne sme priti v stik z vodo v straniščni školjki.

Zajamete vzorec iz različnih delov blata z žličko, ki je v posodici. Shranite približno dve do tri žličke blata v posodico, jo zaprete in opremite z imenom in priimkom ter datumom odvzema.

Vzorec blata dostavite v laboratorij od ponedeljka do petka do 11. ure. Vzorec blata lahko hranite 1-2 dni v hladilniku ( na 2 – 4°C).

Ko dostavite vzorec blata v laboratorij, se morate na administraciji laboratorija, pred oddajo vzorca, obvezno vpisati. S tem vzorec označimo s pripadajočo črtno kodo, ki omogoča pravilno identifikacijo preiskovanca.

Stabilnost vzorca

Klinična informacija Krvno sliko lahko razdelimo na eritrocitno, levkocitno krvno sliko, trombocitno krvno sliko in število retikulocitov.

Eritrocitno krvno sliko predstavljajo število eritrocitov, hematokrit, koncentracija hemoglobina in eritrocitni indeksi. Eritrociti so celice rdeče vrste, ki vsebujejo hemoglobin. V krvnem obtoku prežive 120 dni. Glede na količino in koncentracijo vsebovanega hemoglobina so eritrociti različno obarvani. Njihove lastnosti nam opišejo MCV (povprečni volumen eritrocitov), MCH (povprečna količina hemoglobina v eritrocitu), MCHC (povprečna koncentracija hemoglobina v volumnu eritrocita), RDW (porazdelitev eritrocitov po volumnu), HCT (hematokrit). Hemoglobin je tetramer, sestavljen iz 4 polipeptidnih verig in 4 molekul hema. Hem je vezan na eno polipeptidno verigo, v sredini hema je Fe2+, ki veže molekulo O2. Hemoglobin je sestavljen iz 4 proteinskih podenot, ki vsebujejo hem in predstavlja rdeče pigmentiran protein v eritrocitu. Njegova glavna vloga je transport kisika in ogljikovega dioksida v krvi. S pomočjo eritrocitnih konstant lahko določimo značilnosti eritrocitov, kot sta velikost (volumen) in obarvanost (količina in koncentracija hemoglobina v eritrocitu). Z njimi si pomagamo pri opredelitvi posameznih oblik anemij. Levkocitna krvna slika predstavlja število levkocitov ter delež posameznih vrst levkocitov: granulocitov (nevtrofilni, eozinofilni, bazofilni), limfocitov, monocitov in nezrelih granulocitov (IG), med katere uvrščamo promielocite, mielocite in metamielocite.

Trombocitna krvna slika predstavlja trombocite, ki nastanejo z razpadom robnega dela citoplazme megakariocitov. V krvnem obtoku preživijo 8 – 10 dni in sodelujejo pri hemostazi.

Retikulociti predstavljajo najmlajše eritrocite sproščene iz kostnega mozga, ki še vsebujejo rRNA.

Orientacijske referenčne vrednosti Hb (g/L) ♂ 130-170 1 ♀ 120-150 Hct (/) ♂ 0,400-0,500 1 ♀ 0,360-0,460 Eri (*1012/L) ♂ 4,50-5,50 1 ♀ 3,80-4,80 MCV(fL) 83,0-101,0 1 MCH (pg) 27,0-32,0 1 MCHC (g/L) 315-345 1 RDW (%) 11,6-14,0 1 Ret (%) 0,5-2,5 1 Ret (*109/L) 20 – 100 3 Lkc (*109/L) 4,00-10,00 1 Nevtrofilci (*109/L) 1,50-7,40 2 Limfociti (*109/L) 1,10-3,50 2 Eozinofilci (*109/L) 0,02-0,67 2 Bazofilci (*109/L) 0,00-0,13 2 Monociti (*109/L) 0,21-0,92 2 Tr (*109/L) 150-410 1

Opozorilo in previdnost! / Reference Interna medicina: Bolezni krvi in krvotvornih organov (avtorji: D. Andoljšek, P. Černelč, U. Mlakar, M. Modic, T. Pajič, H. Podgornik, I. Preložnik Zupan, J. Pretnar, S. Zver)

Tip vzorca Polna kri Zahteve vzorca Epruveta: Zaželjeno: K2EDTA ali K3EDTA epruveta z vijoličnim zamaškom Volumen vzorca: 500 uL do 3 mL Navodila po odvzemu krvi: 1. Epruveto z vzorcem krvi je potrebno takoj po odvzemu dobro premešati, da antikoagulant prepreči koagulacijo ali nastajanje mikrokoagulov.” Stabilnost vzorca Za določitev krvne slike na analizatorju je potrebno analizo izvesti v šestih urah po odvzemu, krvni razmaz pa pripraviti najkasneje v štirih urah po odvzemu.

Namen
Za ocenjevanje tveganja za srčno – žilna obolenja.
Metoda
Encimska/kolorimetrična
Sinonimi
/

Klinična informacija
Lipide delimo po gostoti na: hilomikrone, VLDL (lipoproteini zelo nizke gostote), LDL (lipoproteini nizke gostote), HDL (lipoproteini visoke gostote).
Naloga HDL holesterola v presnovi lipidov, je odstranjevanje in transport holesterola iz perifernih organov v jetra. V jetrih iz holesterola nastajajo žolčne kisline, ki se preko žolčevoda izločajo v prebavni trak.
Spremljanje koncentracije HDL-holesterola je klinično pomembno, saj je dokazana tesna povezava med koncentracijo HDL-holesterola in tveganjem za aterosklerozo. Zvišane vrednosti HDL-holesterola omogočajo zaščito pred pojavom koronarnih srčnih bolezni, medtem ko znižane vrednosti, še posebej v kombinaciji z zvišanimi vrednostmi trigliceridov, povečajo tveganje za srčno – žilne bolezni. Močno zvišane vrednosti HDL-holesterola so lahko odraz prejemanja zdravil, kot so nadomestna hormonska terapija, kronično obolenje ledvic ali oblike kronične zastrupitve (kot npr.: z alkoholom, visoko kaloričnim obrokom ali industrijskimi kemikalijami vključno s pesticidi).
Zelo nizke vrednosti HDL-holesterola lahko povežemo tudi z boleznimi jeter.
Orientacijske referenčne vrednosti

* Rahlo povečano tveganje za koronarno bolezen. Priporoča se sprememba v prehrani. Večje spremembe so potrebne, če je koronarna bolezen že prisotna v družini.
** Obstaja dvakrat večje tveganje za koronarno bolezen. Potrebne so večje spremembe v življenjskem slogu, razmisliti je treba o zdravljenju z zdravili.

Opozorilo in previdnost!
“Preiskovanec naj ne je vsaj 12 do 14 ur pred odvzemom krvi, odvzem na tešče!

Reference
J.Osredkar, J.Marc;Laboratorijska medicina I.;učbenik za študente medicine, farmacije in laboratorijske medicine;UL FFA;april 2012
Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. St. Louis, MO: Elsevier Saunders, 2012
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu. ”
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 7 dni v hladilniku (2 – 8°C) in 30 dni zamrznjen (-60 – -80°C).

Namen
Holesterol določamo pri ocenjevanju tveganja za srčno – žilna obolenja.
Metoda
Encimska/kolorimetrična
Sinonimi
/

Klinična informacija
Holesterol se dnevno sintetizira v organizmu in ima naslednje glavne naloge:

• Prisoten je v vseh celicah, kjer ima vlogo ojačevalca celične membrane in obenem sodeluje pri prenosu hrane in metabolitov preko membran;
• Osrednji živčni sistem (možgani in hrbtenjača) vsebuje približno četrtino vseh zalog holesterola; holesterol je nujen za prenos živčnih impulzov;
• Žolčne kisline, ki nastajajo iz holesterola, so vitalnega pomena za ustrezno presnovo maščob;
• Holesterol je predhodnik adrenalnih in spolnih steroidnih hormonov;
• Holesterol na koži pomaga ustvariti zaščito pred kemikalijami in organizmi, ki bi prešli v telo skozi kožne pore in povzročali poškodbe ali bolezni; holesterol v koži pod vplivom ultravijoličnih žarkov sodeluje pri nastanku vitamina D

Zvišane vrednosti holesterola in tudi druge oblike holesterola in trigliceridov predstavljajo pomemben dejavnik tveganja za srčno – žilna obolenja.

Orientacijske referenčne vrednosti

* Rahlo povečano tveganje za koronarno bolezen. Priporoča se sprememba v prehrani. Večje spremembe so potrebne, če je koronarna bolezen že prisotna v družini.
** Obstaja dvakrat večje tveganje za koronarno bolezen. Potrebne so večje spremembe v življenjskem slogu, razmisliti je treba o zdravljenju z zdravili.

Opozorilo in previdnost!
Preiskovanec naj ne je vsaj 12 do 14 ur pred odvzemom krvi, odvzem na tešče, v primeru, ko se določa celotni lipidni profil!

Reference
J.Osredkar, J.Marc;Laboratorijska medicina I.;učbenik za študente medicine, farmacije in laboratorijske medicine;UL FFA;april 2012
Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. St. Louis, MO: Elsevier Saunders, 2012
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec (serum, plazma) je stabilen 7 dni na sobni temperaturi in 7dni v hladilniku (2 – 8°C) .

Namen
Kalcij določamo pri diagnostiki in spremljanju različnih bolezni kosti, ledvic, obščitničnih žlez in prebavnega trakta
Metoda
Fotometrično, 5- nitro- 5΄-metil-BAPTA
Sinonimi
/

Klinična informacija
Delež kalcija v človeškem organizmu je približno 2%. Od tega se 99% kalcija nahaja v obliki kalcijevega hidroksilapatita, ki ga najdemo v kosteh. Preostali procent kalcija pa najdemo v znotraj- in izven celičnem prostoru. V krvni plazmi je kalcij vezan na beljakovine (40%), na anorganske komplekse (10%), 50% ga je v prosti ionizirani obliki. Kalcijevi ion sodelujejo pri krčenju srčne in skeletnih mišic, nujno potrebni so za normalno delovanje živčnega sistema. poleg tega so pomembni v procesu strjevanja krvi. Vsebnost kalcija v telesu je regulirana preko parathormona, kalcitonina in kalcitriola.

Hiperkalcemija (zvišane vrednosti kalcija) nastopi v primeru povečanega premika kalcija iz kosti v kri ali povečane absorbcije kalcija iz prebavnega sistema, kar je lahko posledica hiperparatireoidezma, osteoporoze, adenoma, karcinoma dojke, prostate, ščitnice ali pljuč in drugih endokrinih napak (hipertireoidizem, hipotireoidizem, akromegalija…), idiopatske hiperkalcemije v otroštvu, Addisonove bolezni, terapije z litijem, sindroma “”mlečne alkaloze””, akutne atrofije kosti… Huda hiperkalcemija (vrednost kalcija je več kot 3,0 mmol/L) lahko povzroči aritmijo srca.

Hipokalcemija (znižane vrednsoti kalcija) nastopi v primeru prenehanja delovanja ali slabšega delovanja obščitničnih žlez ali v primeru slabšega nastajanja vitamina D (kar pogosto zasledimo pri pacientih s kronično ledvično boleznijo – stanje spremlja hiperfosfatemija – zvišan anorganski fosfat). Hipokalcemija je lahko tudi posledica neodzivnosti skeleta na hormone obščitnične žleze (parathormona) na izločanje kalcija iz kosti. Značilni simptomi hipokalcemije ( vrednost kalcija je manj kot 2,12mmol/L) je tetanija – mišični krči in osteomalacija.
Orientacijske referenčne vrednosti
2,15 – 2,50 mmol/L pri odraslih
Opozorilo in previdnost!
Nivo celokupnega kalcija v krvi lahko odraža tudi nepravilne nivoje vitamina D in proteinov v krvi!
Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. St. Louis, MO: Elsevier Saunders, 2012
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu. ”
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 7 dni na temperaturi (15 – 25°C), 3 tedne v hladilniku (2 – 8°C) in 8 mesecev zamrznjen na temperaturi od -15 – (-25°C).

Namen
Ugotavljanje nepravilnosti v delovanju ledvic in spremljanje delovanja ledvic. Zvišane koncentracije kreatinina nakazujejo na akutno in kronično ledvično odpoved, obstrukcijo (zaporo) sečnih poti. Vzrok znižanih vrednosti koncentracije kreatinina v krvi je lahko v mišični distrofiji.
Merilo ledvične funkcije je tudi ocena glomerulne filtracije (oGF). Spremenjena-zmanjšana je še pred pojavom prvih kliničnih znakov. Predstavlja izločevalno sposobnost ledvic, ki je sorazmerna masi delujočih nefronov.
Metoda
Encimska metoda, sledljiva do IDMS
Sinonimi
/

Klinična informacija
Nivo kreatinina kaže na generalno delovanje ledvic. Z normalno celično presnovo znotraj mišic kreatinin ves čas nastaja in prehaja iz krvi v ledvica in se nato izloča preko urina. Nivo kreatinina v krvi se spremeni (zviša) ko postanejo ledvice nezmožne za delovanje. Zvišane koncentracije kreatinina nakazujejo na akutno in kronično ledvično odpoved, obstrukcijo (zaporo) sečnih poti. Vzrok znižanih vrednosti koncentracije kreatinina v krvi je lahko v mišični distrofiji.
Merilo ledvične funkcije je tudi ocena glomerulne filtracije (oGF). Spremenjena-zmanjšana je še pred pojavom prvih kliničnih znakov. Predstavlja izločevalno sposobnost ledvic, ki je sorazmerna masi delujočih nefronov. Natančnost ocene ledvične funkcije je še posebej pomembna pri odkrivanju zgodnjih stopenj kronične ledvične bolezni, pri prilagajanju odmerkov zdravil, ki se izločajo preko ledvic, pri spremljanju ledvične funkcije oseb s presajeno ledvico in pred uporabo nefrotoksičnih radioloških kontrastnih sredstev, potrebnih v različnih diagnostičnih postopkih.
Orientacijske referenčne vrednosti
Vrednosti kreatinina:
Moški: 62 – 106 µmol/L
Ženske: 44 – 80 µmol/L
Opredelitev Kronične Ledvične Bolezni po smernicah K/DOQI:
oGF >90 ml/min/1,73m²; normalna ali povečana Glomerulna Filtracija
oGF 60-89 ml/min/1,73m²; blago zmanjšana Glomerulna Filtracija
oGF 30-59 ml/min/1,73m²; srednje močno zmanjšana Glomerulna Filtracija
oGF 15-29 ml/min/1,73m²; močno zmanjšana Glomerulna Filtracija

Opozorilo in previdnost!
Predanalitični dejavniki, ki vplivajo na vrednosti kreatinina v vzorcu krvi:

Reference
http://www.szkklm.si/assets/images/upload/PP_9_2009.pdf
https://ukcl.biarti.si/document/dejavniki,-ki-lahko-vplivajo-na-preiskave
(dostop september 2018)
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu. ”
Stabilnost vzorca
Vzorec (ne hemoliziran in ločen od celic) je stabilen 7 dni na sobni temperaturi in 7 dni v hladilniku (2 – 8°C).

Namen
Za odkrivanje verjetnosti prisotnosti človeškega hemoglobina v blatu. Test je namenjen v pomoč pri diagnostiki patologije spodnjega dela prebavnega trakta.
Metoda
Kvalitativna, imunokromatografska
Sinonimi
/

Klinična informacija

Orientacijske referenčne vrednosti
neg.
Opozorilo in previdnost!

Reference
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Blato, feces
Zahteve vzorca
Vzorcev blata ne zbirajte tekom oziroma znotraj treh dni menstruacije, v času krvavečih hemoroidov ali prisotnosti krvi v urinu.
Alkohol, aspirin in druga zdravila, ki ste jih zaužili v večjem odmerku, lahko povzročijo draženje gastrointestinalnega trakta, kar se lahko odraža v okultni krvavitvi. Z uživanjem teh substanc morate prenehati vsaj 48 ur pred zbiranjem blata ali pa se posvetovati z zdravnikom.

V analizo prinesite vzorce blata, ki jih zberete v treh zaporednih odvajanjih (3 vzorci zbrani v treh različnih dnevih). V laboratoriju predhodno dobite 1,2 ali 3 posodice za zbiranje blata z žličko. Vzorec blata ne sme priti v stik z vodo v straniščni školjki, s solmi ali sečem. Vzorec zajamete iz različnih delov blata z žličko, ki je v posodici. Shranite približno dve žlički blata, ter posodico zaprite in jo opremite z imenom in priimkom, datumom odvzema ter zaporedno številko vzorca ( I, II, III ). Posamezne vzorce blata lahko shranite na hladno do 3 dni
( na 2 – 8°C ) in jih dostavite v laboratorij vsakega posamezno ali pa vse hkrati.

Ko dostavite vzorec blata v laboratorij, se morate na administraciji laboratorija, pred oddajo vzorca, obvezno vpisati. S tem vzorec označimo s pripadajočo črtno kodo, ki omogoča pravilno identifikacijo preiskovanca.

Stabilnost vzorca

Namen
Ugotavljanje motenj v delovanju ledvic in sečnih poti.
Metoda
Kvalitativna urinska analiza s pomočjo kemije trdnih nosilcev
Sinonimi
/

Klinična informacija
Motnje v delovanju ledvic in sečnih poti se izražajo v spremembah sestavin urina. Urin je ultrafiltrat plazme in ga tvorijo ledvice. Osnovna vloga ledvic je odstranjevanje presnovnih produktov (predvsem dušikovih spojin, odvečne količine vode, soli, toksinov) in zadrževanje oziroma reabsorpcija organizmu potrebnih snovi (krvnih proteinov, glukoze, aminokislin, elektrolitov).

Orientacijske referenčne vrednosti
pH……………………..4.8 – 7,4
Relativna gostota ……..1.005-1.040 g/L
Proteini…………………0 (negativno) poE
Kri………………………0 (negativno) poE
Nitriti…………………..0 (negativno) poE
Levkociti……………….0 (negativno) poE
Glukoza…………………0 (negativno) poE
Ketoni………………….0 (negativno) poE
Bilirubin………………..0 (negativno) poE
Urobilinogen…………..do 1 EE

Opozorilo in previdnost!
/
Reference
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Urin
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Običajno analiziramo naključni vzorec urina, zaželjen je 2. jutranji vzorec urina (srednji curek urina)!
Volumen vzorca: 10 mL
Navodila po odvzemu krvi:
Stabilnost vzorca
Svež vzorec urina!

Namen
Za presejanje (odkrivanje) preiskovancev z rakom prostate. Pri pacientih, pri katerih so v preteklosti ugotovili raka prostate, služi določanje PSA v serumu, kot zgodnji pokazatelj ponovitve bolezni in kot kazalnik spremljanja uspešnosti zdravljenja.
Metoda
Elektrokemiluminiscenčna imunokemična preiskava
Sinonimi
PSA

Klinična informacija
Prostata specifični antigen (PSA) je glikoprotein, ki ga proizvaja žleza prostata. Normalno se iz prostate v krvni obtok izloči le malo PSA. Ob povečanju velikosti žleze ali ob poškodbah tkiva žleze, ki ju lahko povzroči benigna hiperplazija prostate, prostatitis ali rak prostate, se v serumu zvišajo vrednosti PSA.
Pri pacientih, pri katerih so v preteklosti ugotovili raka prostate, služi določanje PSA v serumu, kot zgodnji pokazatelj ponovitve bolezni in kot kazalnik spremljanja uspešnosti zdravljenja.
Normalne vrednosti prostata specifičnega antigena (PSA) so različne glede na starost preiskovancev. Navedene referenčne vrednosti so bile postavljene na populaciji zdravih preiskovancev in preiskovancev, ki so imeli benigno hiperplazijo prostate in izključujejo vse paciente z dokazanim rakom prostate.

PSA vrednosti, ki so višje od vrednosti, značilnih za določeno starost, lahko kažejo na bolezni prostate, vendar je potrebno za postavitev diagnoze bolezni prostate dodatno testiranje kot je npr. biopsija prostate.

Vrednosti PSA višje od 0,2 ug/L lahko smatramo kot biokemični pokazatelj ponovnega pojava raka prostate pri moških po prostatektomiji (odstranitvi prostate).
Orientacijske referenčne vrednosti

Starost (Leta) PSA Zgornja referenčna meja (µg/L)
< 40  ≤ 2.0
40-49  ≤ 2.5
50-59  ≤ 3.5
60-69  ≤ 4.5
70-79  ≤ 6.5
≥ 80  ≤ 7.2

Opozorilo in previdnost!
12 ur pred preiskavo krvi za PSA, preiskovanec ne sme uživati multivitaminskih ali drugih prehrambenih dodatkov, ki vsebujejo biotin (vitamin B7). Biotin pogosto najdemo v prehrambenih dodatkih za bolj zdrave lase, kožo in nohte!
Serumski markerji niso specifični za malignost in vrednosti lahko nihajo glede na uporabljeno metodo določanja!
Digitalni, rektalni pregled naj ne bi zvišal normalnih vrednosti PSA, vendar pa lahko npr. cistoskopija, posegi v uretro ali pa biopsija prostate povzročijo zvišanje serumskih vrednosti PSA.
Preiskovanci, ki so bili izpostavljeni živalskim antigenom, bodisi iz okolja ali pa kot del terapije, lahko imajo v krvnem obtoku prisotna protitelesa proti tem antigenom. Ta protitelesa se lahko nespecifično vežejo na reagent in povzročijo lažne rezultate!

Reference
1. Oesterling JE, Jacobsen SJ, Chute CG, et al: Serum prostate-specific antigen in a community-based population of healthy men. JAMA 1993 Aug 18;270:860-864
2. Smith RA, Cokkinides V, von Eschenbach A, et al: American Cancer Society guidelines for the early detection of cancer. CA Cancer J Clin 2002;52:8-22
3. Barry MJ, Albertsen PC, Bagshaw MA, et al: Outcomes for men with clinically nonmetastatic prostate carcinoma managed with radical prostatectomy, external beam radiotherapy, or expectant management: a retrospective analysis. Cancer 2001 June 15;91(12):2302-2314
4. Blute ML, Bergstralh EJ, Scherer BG, et al: Use of Gleason score, prostate specific antigen, seminal vesicle and margin status to predict biochemical failure after radical prostatectomy. J Urol 2001 January;165(1):119-125

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je za analizo primeren do 24 ur, če shranjen na sobni temperaturi (15-25°C), 5 dni, če shranjen v hladilniku (2-8°C) in 180 dni, če shranjen v zamrzovalniku (-15 do -25°C). Vzorec lahko zamrznemo le enkrat!

Namen
Določanje revmatoidnih faktorjev nam služi pri ugotavljanju in spremljanju revmatoidnega artritisa.
Metoda
Imunoturbidimetrično
Sinonimi
RF

Klinična informacija
Revmatoidni faktorji so skupina heterogenih protiteles, ki so pomembni v diagnostiki revmatoidnega artritisa, vendar jih lahko najdemo tudi pri drugih vnetnih revmatoidnih obolenjih in različnih ne-revmatičnih boleznih. Določimo jih lahko tudi pri klinično zdravih osebah starejših od 60 let. Več kot 75% pacientov z revmatiodnim artritisom ima IgM protitelesa proti IgG imunoglobulinom. Titer (nivo) RF slabo korelira z aktivnostjo bolezni, vendar pa imajo tisti pacienti z višjimi titri hujšo obliko bolezni in tako slabšo napoved za potek bolezni kot pacienti, ki imajo negativne vrednosti za RF.
Meta-analiza (povzetek več raziskav) je primerjala občutljivost in specifičnost med IgM RF in anti-CCP protitelesi. Za IgM RF, je bila občutljivost 69% (interval zaupanja 65% – 73%) in specifičnost 85% (interval zaupanja 82% – 88%), medtem ko je bila za anti-CCP protitelesa občutljivost 67% (95% interval zaupanja 62% – 72%) in specifičnost 95% (interval zaupanja 94% – 97%). (1) Obe preiskavi anti-CCP protitelesa in RF sta primerni za ugotavljanje revmatoidnega artritisa in uporaba obeh preiskav hkrati poveča diagnostično občutljivost. (2)

Orientacijske referenčne vrednosti
< 14 IU/ml
Opozorilo in previdnost!
RF ni specifičen le za revmatoidni artritis, njegove zvišane vrednosti lahko zasledimo tudi v primeru drugih vnetnih revmatičnih in nerevmatičnih boleznih. RF lahko določimo tudi pri klinično zdravih osebah starejših od 60 let.
Določanje S-anti.CCP (protitelesa proti citruliniranemu cikličnemu peptidu) je dodatna možna ali dopolnilna preiskava poleg RF v procesu ugotavljanja revmatoidnega artritisa. Prisotnost RF pri pacientu ne omogoča jasne ločnice med ne-revmatoidnim in revmatoidnim artritisom (pri 15% pacientov z revmatoidnim artritisom so titri RF negativni in 8% ne-revmatoidnih pacientov ima zvišan titer RF). Pri pacientih z različnimi ne-revmatoidnimi boleznimi, za katere je značilno kronično vnetje, lahko določimo zvišane titre RF. Te bolezni so sistemski lupus eritematozus, polimiozitis, tuberkuloza, sifilis, virusni hepatitis, infekcijska mononukleoza in gripa.
Reference
1. Nishimura K, Sugiyama D, Kogata Y, et al: Meta-analysis: diagnostic accuracy of anti-cyclic citrullinated peptide antibody and rheumatoid factor for rheumatoid arthritis. Ann Intern Med 2007 Jun 5;146(11):797-808
2. Chang PY, Yang CT, Cheng CH, Yu KH: Diagnostic performance of anti-cyclic citrullinated peptide and rheumatoid factor in patients with rheumatoid arthritis. Int J Rheum Dis 2016 Sep;19(9):880-886
3. Aletaha D, Neogi T, Silman AJ, Funovits J: 2010 Rheumatoid arthritis classification criteria: an American College of Rheumatology/European League Against Rheumatism collaborative initiative. Arthritis Rheum 2010 Sep;62(9):2569-2581
4. Smolen JS, Alethaha D, McInnes IB: Rheumatoid arthritis, Lancet 2016 Oct;388:2023-2038
5. Roberts-Thomson PJ, McEvoy R, Langhans T, Bradley J: Routine quantification of rheumatoid factor by rate nephelometry. Ann Rheum Dis 1985;44:379-383

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je za analizo primeren do 24 ur, če shranjen na sobni temperaturi (15-25°C), 3 dni, če shranjen v hladilniku (2-8°C) in 4 tedne, če shranjen v zamrzovalniku (-15 do -25°C). Vzorec lahko zamrznemo le enkrat!

Namen
Ugotavljanje nepravilnosti v delovanju ledvic in spremljanje delovanja ledvic.
Metoda
Fotometrično – ureaza/glutamat dehidrogenaza-kinetični test
Sinonimi
/

Klinična informacija
Ugotavljanje nepravilnosti v delovanju ledvic in spremljanje delovanja ledvic. Sečnina nastaja v jetrih (cikel uree), nato se prenese v kri in se izloči preko ledvic. Stopnja izločanja sečnine je odvisna od pretoka krvi skozi ledvične glomerule in od stopnje nastajanja urina. Z urinom se izloči 60% sečnine. Zvišana koncentracija sečnine v krvi nakazuje na znižano ledvično funkcijo, akutne in kronične ledvične bolezni, postrenalne obstrukcije. Znižana koncentracija sečnine v krvi pa je lahko pokazatelj jetrnih obolenj, nizko proteinske oziroma ogljikohidratne diete, malabsorpcijskih stanj (celiakija).
Orientacijske referenčne vrednosti
od 2,76 – 8,07 mmol/L

Opozorilo in previdnost!
/
Reference
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec (ne hemoliziran in ločen od celic) je stabilen 7 dni na sobni temperaturi in 7 dni v hladilniku (2 – 8°C).

Namen
Prosti tiroksin (fT4) je dodatni test, ki ga uporabljamo za oceno delovanja ščitnice in dopolnjuje informacijo skupaj s TSH in fT3.
Metoda
Elektrokemiluminiscenčna imunokemična preiskava
Sinonimi
fT4

Klinična informacija
Ščitnica je pomembna za rast in razvoj med odraščanjem ter za uravnavanje presnovnih procesov glede na energijske potrebe v telesu. Te učinke dosega preko svojih hormonov T4 (tetrajodtironin ali tiroksin) in T3 (trijodtironin), ki ju sintetizirajo folikularne celice žleze. Za sintezo T4 in T3 je potreben jod. Jod se v črevesju hitro absorbira in v obliki jodida prehaja v kri. Jod iz krvi se skladišči v ščitnici, kjer poteka jodinacija tirozina. Klinično najpomembnejši način uravnavanja delovanja ščitnice je tako imenovana hipotalamus-hipofizno-ščitnična os. Prednji reženj hipofize izloča TSH (tirotropin), ki spodbuja vse stopnje v sintezi in izločanju ščitničnih hormonov (T3 in T4). TSH torej vzpodbudi ščitnico k izločanju T3 in T4, katerih koncentracija v krvi dovolj naraste, da lahko delujeta v tkivih in organih. Od njune koncentracije pa je tudi odvisno nadaljnje izločanje TSH. Obstaja negativna povratna zanka med ščitnico in hipofizo, kar pomeni, da pride ob previsokih koncentracijah T3 in T4 v krvi do zaviralnega učinka na hipofizo, ki zmanjša izločanje TSH. In obratno: nizka koncentracija T3 in T4 vzpodbudi hipofizo k izločanju TSH. Glavna frakcija tiroksina je vezana na transportni protein (TBG, prealbumin in albumin). Prosti T4 (fT4) je fiziološko aktivna komponenta tiroksina.

Določanje fT4 je klinično pomembno pri oceni funkcije delovanja ščitnice, pri prepoznavanju hipotiroidizma (povišane vrednosti TSH zaradi znižanih T3 in T4, kar pomeni pomanjkljivo oskrbo telesnih tkiv s hormonoma, posledica je upočasnjena presnova, znaki pa so groba in suha koža, zaspanost, počasen govor, otekle veke, oslabelost, pozabljivost) in pri prepoznavanju hipertiroidizma (znižane vrednosti TSH zaradi povečane količine ščitničnih hormonov, posledica je pospešena presnova, znaki pa so povečan utrip srca, povečana ščitnica, spremembe na koži, tresenje rok, živčnost, potenje, utrujenost).
Orientacijske referenčne vrednosti
12 – 22 pmol/L
Opozorilo in previdnost!
12 ur pred preiskavo krvi za fT4, preiskovanec ne sme uživati multivitaminskih ali drugih prehrambenih dodatkov, ki vsebujejo biotin (vitamin B7). Biotin pogosto najdemo v prehrambenih dodatkih za bolj zdrave lase, kožo in nohte!

Preiskovanci, ki so bili izpostavljeni živalskim antigenom, bodisi iz okolja ali pa kot del terapije, lahko imajo v krvnem obtoku prisotna protitelesa proti tem antigenom. Ta protitelesa se lahko nespecifično vežejo na reagent in povzročijo lažne rezultate!

Reference
Melmed S, Polonsky KS, Larsen PR, et al: Williams Textbook of Endocrinology. 12th edition. Elsevier Saunders Company, 2011, pp 348-414

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 7 dni na 2 – 8°C in 1 mesec na – 20°C.

Namen
Za presejanje (odkrivanje) preiskovancev z namenom ugotavljanja nepravilnega delovanja ščitnice in odkrivanja blage kot tudi že močneje izražene primarnega hipo- (zmanjšano delovanje ščitnice) ali hipertiroidizma (čezmerno delovanje ščitnice).
Za spremljanje uspešnosti terapije.
Metoda
Elektrokemiluminiscenčna imunokemična preiskava
Sinonimi
TSH

Klinična informacija
TSH je tiroid stimulirajoči hormon (tirotropni hormon), ki pospešuje rast ščitnice, pospešuje presnovo v žlezi in spodbuja sintezo in izločanje ščitničnih hormonov (T3 in T4) ter pospešuje sintezo tiroglobulina. Klinično najpomembnejši način uravnavanja delovanja ščitnice jetako imenovana hipotalamus-hipofizno-ščitnična os. TSH torej vzpodbudi ščitnico k izločanju T3 in T4, katerih koncentracija v krvi dovolj naraste, da lahko delujeta v tkivih in organih. Od njune koncentracije pa je odvisno tudi nadaljnje izločanje TSH. Obstaja tako imenovana povratna zanka med ščitnico in hipofizo, kar pomeni, da ob previsokih koncentracijah T3 in T4 v krvi, pride do zaviralnega učinka na hipofizo, ki zmanjša izločanje TSH in obratno.
Merjenje koncentracije TSH je klinično pomembno pri oceni funkcije delovanja ščitnice, pri prepoznavanju hipotiroidizma (povišane vrednosti TSH zaradi znižanih T3 in T4, kar pomeni pomanjkljivo oskrbo telesnih tkiv s hormonoma, posledica je upočasnjena presnova, znaki pa so groba in suha koža, zaspanost, počasen govor, otekle veke, oslabelost, pozabljivost) in pri prepoznavanju hipertiroidizma (znižane vrednosti TSH zaradi povečane količine ščitničnih hormonov, posledica je pospešena presnova, znaki pa so povečan utrip srca, povečana ščitnica, spremembe na koži, tresenje rok, živčnost, potenje, utrujenost).
Bolni preiskovanci lahko imajo lažno znižane ali prehodno zvišane vrednosti TSH.
Orientacijske referenčne vrednosti
od 0,27 do 4,20 mIU/L
Opozorilo in previdnost!
12 ur pred preiskavo krvi za TSH, preiskovanec ne sme uživati multivitaminskih ali drugih prehrambenih dodatkov, ki vsebujejo biotin (vitamin B7). Biotin pogosto najdemo v prehrambenih dodatkih za bolj zdrave lase, kožo in nohte!

Preiskovanci, ki so bili izpostavljeni živalskim antigenom, bodisi iz okolja ali pa kot del terapije, lahko imajo v krvnem obtoku prisotna protitelesa proti tem antigenom. Ta protitelesa se lahko nespecifično vežejo na reagent in povzročijo lažne rezultate!

Reference
1. Fatourechi V, Lankarani M, Schryver P, et al: Factors influencing clinical decisions to initiate thyroxine therapy for patients with mildly increased serum thyrotropin (5.1-10.0 mIU/L). Mayo Clin Proc 2003 May;78(5):554-560
2. Wilson JD, Foster D, Kronenburg HM, et al: Williams Textbook of Endocrinology. Ninth edition, WB Saunders Company, 1998
3. Melmed S, Polonsky KS, Larsen PR, et al: Williams Textbook of Endocrinology. 12th edition, Elsevier Saunders Company, 2011, pp 348-414″

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 7 dni na 2 – 8°C in 1 mesec na – 20°C.

Namen
Trigliceride določamo za ocenjevanje tveganja za srčno – žilna obolenja, ob zvišani vrednosti holesterola.
Metoda
Encimska/kolorimetrična
Sinonimi
/

Klinična informacija
Meritve trigliceridov so namenjene ugotavljanju in zdravljenju bolezni presnove lipidov in nekaterih endokrinih bolezni, kot je diabetes mellitus, nefroza in obstrukcija jeter.
Orientacijske referenčne vrednosti

* Rahlo povečano tveganje za koronarno bolezen. Priporoča se sprememba v prehrani. Večje spremembe so potrebne, če je koronarna bolezen že prisotna v družini.
** Obstaja dvakrat večje tveganje za koronarno bolezen. Potrebne so večje spremembe v življenjskem slogu, razmisliti je treba o zdravljenju z zdravili.
Opozorilo in previdnost!
Preiskovanec naj ne je vsaj 12 do 14 ur pred odvzemom krvi, odvzem na tešče!

Reference
J.Osredkar, J.Marc;Laboratorijska medicina I.;učbenik za študente medicine, farmacije in laboratorijske medicine;UL FFA;april 2012
Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. St. Louis, MO: Elsevier Saunders, 2012
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec (serum, plazma) je stabilen 7 dni na sobni temperaturi in 7dni v hladilniku (2 – 8°C) .

Namen
Prosti trijodtironin (fT3) je dodatni test, ki ga uporabljamo za oceno delovanja ščitnice; nudi nadaljnjo potrditev hipertiroidizma (čezmerno delovanje ščitnice) in dopolnjuje informacijo skupaj s TSH in fT4.
Za spremljanje uspešnosti terapije.
Metoda
Elektrokemiluminiscenčna imunokemična preiskava
Sinonimi
fT3

Klinična informacija
Trijodtironin (T3) je hormon, ki ga izloča in sintetizira ščitnica (nastaja v ščitnici), nastaja s pomočjo perifernega dejodoniranja tiroksina (T4). T3 in T4 se izločata v obtok v odgovor na TSH in igrata pomembno vlogo pri uravnavanju presnove. Izločanje T3 in T4 je regulirano z negativno povratno zvezo v katero so vključeni ščitnica, hipofiza in hipotalamus.
V obtoku je 99,7 % T3 reverzibilno vezanega na transportne proteine (TBG, prealbumin), ostali T3 ostale nevezan in prost v obtoku. Nevezana frakcija totalnega T3 je prosti trijodtironin (fT3) in ta je metabolno aktiven.
Določanje fT3 je klinično pomembno pri oceni funkcije delovanja ščitnice, pri prepoznavanju hipotiroidizma (povišane vrednosti TSH zaradi znižanih T3 in T4, kar pomeni pomanjkljivo oskrbo telesnih tkiv s hormonoma, posledica je upočasnjena presnova, znaki pa so groba in suha koža, zaspanost, počasen govor, otekle veke, oslabelost, pozabljivost) in pri prepoznavanju hipertiroidizma (znižane vrednosti TSH zaradi povečane količine ščitničnih hormonov, posledica je pospešena presnova, znaki pa so povečan utrip srca, povečana ščitnica, spremembe na koži, tresenje rok, živčnost, potenje, utrujenost).

Orientacijske referenčne vrednosti
3,1 – 6,8 pmol/L
Opozorilo in previdnost!
12 ur pred preiskavo krvi za fT3, preiskovanec ne sme uživati multivitaminskih ali drugih prehrambenih dodatkov, ki vsebujejo biotin (vitamin B7). Biotin pogosto najdemo v prehrambenih dodatkih za bolj zdrave lase, kožo in nohte!
Prosti trijodtironin (fT3) samostojno ni dovolj občutljiv test za ugotavljanje hipotiroidizma.
Preiskovanci, ki so bili izpostavljeni živalskim antigenom, bodisi iz okolja ali pa kot del terapije, lahko imajo v krvnem obtoku prisotna protitelesa proti tem antigenom. Ta protitelesa se lahko nespecifično vežejo na reagent in povzročijo lažne rezultate!

Zvišane vrednosti prostega trijodtironina (fT3) so lahko povezane s tirotoksikozo (obolenje ščitnice) ali pa le s trenutnim prekomernim nadomeščanj”em pomanjkanja ščitničnega hormona.
Reference
1. Demers LM, Spencer Cl: The thyroid: pathophysiology and thyroid function testing. In Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Fourth edition. Edited by CA Burtis, ER Ashwood, DE Bruns. St. Louis, Elsevier Saunders Company. 2006, pp 2053-2087

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu. ”
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 7 dni na 2 – 8°C in 1 mesec na – 20°C.

Namen
Ugotavljanje nepravilnosti v delovanju ledvic in spremljanje delovanja ledvic. Spremljanje pacientov, ki prejemajo citotoksična zdravila in pacientov s različnimi kombinacijami drugih bolezni, vključno s protinom (putika), levkemijo, psoriazo (luskavico), stradanjem in drugimi bolezenskimi stanji.
Metoda
Fotometrično/Urikaza
Sinonimi
Sečna kislina

Klinična informacija
Ugotavljanje nepravilnosti v delovanju ledvic in spremljanje delovanja ledvic. Spremljanje pacientov, ki prejemajo citotoksična zdravila in pacientov s različnimi kombinacijami drugih bolezni, vključno s protinom (putika), levkemijo, psoriazo (luskavico), stradanjem in drugimi bolezenskimi stanji. Urat je končni metabolni produkt metabolizma purinov v človeškem organizmu. Kadar se urat slabo topi v človeškem organizmu, se nalaga v ledvicah in jih poškoduje. Nukleinske kisline (DNA in RNA) vsebujejo purine: adenin in gvanin. Organizem dobiva purine za sintezo nukleinskih kislin deloma z razgradnjo nukleinskih kislin iz hrane, v glavnem iz mesa, deloma pa jih telo sintetizira samo, iz majhnih molekul. Asimptomatsko hiperurikemijo (zvišane vrednosti urata) lahko pogosto zaznamo preko biokemičnega presejanja preiskovancev. Najpogostejši vzroki hiperurikemije so povečana sinteza purinov, dedne presnovne nepravilnosti, prekomeren vnos purinov s hrano, povečana sinteza nukleinskih kislin, malignosti, citotoksična zdravila in zmanjšano izločanje urata zaradi kronične bolezni ledvic.
Hipourikemija (znižane vrednosti urata) se pojavlja redkeje kot hiperurikemija in je lahko sekundarna – kot posledica hudega obolenja jeter – zaradi znižanega nastanka purinov, bolezni ledvic in nekaterih zdravil.
Orientacijske referenčne vrednosti
Moški: od 202 – 416 µmol/L
Ženske: od 143 – 339 µmol/L

Opozorilo in previdnost!
/

Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry. Chapter 24: Fourth edition, Edited by CA Burtis, ER Ashwood, WS Bruns. WB Saunders Company, Philadelphia, 2006, pp 803-807
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu. ”
Stabilnost vzorca
Vzorec je stabilen 5 dni v hladilniku (2 – 8°C) in 6 mesecev zamrznjen na temperaturi od -15 – (-25°C).

Namen
Preiskovanje vzrokov makrocitne anemije.
Metoda
Elektrokemiluminiscenčna imunokemična preiskava
Sinonimi
Kobalamin

Klinična informacija
Vitamin B12 ali kobalamin je vodotopen vitamin, ki ga sintetizirajo mikroorganizmi izven človeškega telesa. Glavni vir vitamina B12 so meso, ribe, jajca in prehranska dopolnila. Vitamin B12 se normalno absorbira v distalnem ileumu , vendar le, če je vezan na intrinzični faktor, ki ga sproščajo celice želodčne sluznice.
Vzrok pomanjkanja vitamina B12 je najpogostejši zaradi odsotnosti intrinzičnega faktorja – avtoimuni atrofični gastritis; perniciozna anemija, kjer celice želodčne sluznice propadajo in zato pride do pomanjkanja intrinzičnega faktorja in s tem absorpcije vitamina B12.
Dolgoročno pomanjkanje tega vitamina povzroči megaloblastno anemijo, ker je motena sinteza DNK v eritrocitih. Drugi vzroki za pomanjkanje vitamina B12 so lahko slaba absorpcija zaradi odstranitve želodca, vnetnih črevesnih obolenj ali prehranske deficience (strogi vegetarijanci, vegani).
Pomanjkanje vitamina B12 je pogostejša pri starejših in v revnejši populaciji.
Pomanjkanje vpliva tudi na nevrološke funkcije zaradi demielinizacije živčevja in delno tudi zaradi nenormalne metilacije, kar vodi v periferno nevropatijo, demenco in depresijo. Pri pomanjkanju se poveča tudi tveganje za osteoporozo, cerebrovaskularne in kardiovaskularne bolezni. Zato je zelo pomembna zgodnja diagnostika.
Za oceno makrocitne anemije se hkrati z določanjem folatov svetuje tudi določanje koncentracije vitamina B12, idealno bi ju morali določati sočasno iz istega vzorca.
Orientacijske referenčne vrednosti
145 – 569 pmol/L
Opozorilo in previdnost!
Pri preiskovancih, ki uživajo vitamin B12 v obliki dodatkov, lahko določimo zavajajoče podatke.

Pri preiskovancih, ki so nedavno prejemali vitamin B12 lahko določimo lažno normalne ali zvišane vrednosti, zato morajo preiskovanci prekiniti vbrizgavanje vitamina B12 vsaj 2 tedna pred analizo krvi.
Številna druga stanja lahko vplivajo na zvišane ali znižane vrednosti vitamina B12 v krvi in jih je potrebno upoštevati pri interpretaciji rezultatov. Zvišane vrednosti vitamina B12 v krvi lahko povzročijo uživanje vitamina C in vitamina A, jemanje estrogenov, bolezni jeter, mieloproliferativne bolezni, hude oblike bolezni ledvic. Znižane vrednosti vitamina B12 v krvi lahko povzročijo nosečnost, jemanje aspirina, antikonvulzivov, kolhicina, uživanje etanola, hormonov z namenom kontracepcije, kajenje, multipli mielom.

Preiskovanci, ki so bili izpostavljeni živalskim antigenom, bodisi iz okolja ali pa kot del terapije, lahko imajo v krvnem obtoku prisotna protitelesa proti tem antigenom. Ta protitelesa se lahko nespecifično vežejo na reagent in povzročijo lažne rezultate!”
Reference
1. Shenkin A, Baines M, Fell GS, et al: Tietz Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Edited by CA Burtis, ER Ashwood, DE Bruns. St. Louis, Elsevier, Inc, 2006, pp 1100-1105

2. Klee GG: Cobalamin and folate evaluation: measurement of methylmalonic acid and homocysteine vs vitamin B12 and folate. Clin Chem 2000 August;46(8 Pt 2):1277-1283″

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 0.5 mL
Navodila po odvzemu krvi:
1. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
2. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Stabilnost vzorca
Vzorec je za analizo primeren do 2 ur, če shranjen na sobni temperaturi (15-25°C), 48 ur, če shranjen v hladilniku (2-8°C) in 28 dni, če shranjen v zamrzovalniku (-15 do -25°C). Vzorec lahko zamrznemo le enkrat! Vzorec zaščiti pred svetlobo! Izogibamo se vzorcem, ki so hemolizirani!

Namen
Železo določamo za diagnostiko in spremljanje zdravljenja bolezni kot so anemije zaradi pomanjkanja železa, hemokromatoza, kronična ledvična bolezen, mikrocitna anemija (ki je lahko posledica nepravilnosti v metabolizmu železa ali hemoglobinopatij), makrocitna anemija (ki je lahko posledica pomanjkanja vitamina B12 in folne kisline) in normocitna anemija (ki je lahko posledica okvare ledvic-pomanjkanje eritropoetina), hemolitična anemija, hemoglobinopatija, bolezni kostnega mozga. TIBC nam pove maksimalno možno koncentracijo železa, ki ga lahko veže transferin.
Metoda
Fotometrično
Sinonimi
/

Klinična informacija
Zaužito železo se lahko absorbira le v Fe2+ obliki, pretežno v dvanajsterniku in tankem črevesju, zato se mora trivalentno železo Fe3+, ki se nahaja v hrani in je tudi vezano na hem, reducirati s pomočjo C vitamina. Po vstopu v mukozne celice, se Fe2+ veže na transportne snovi. Ceruloplazmin oksidira železo nazaj v Fe3+ še preden vstopi v plazmo in šele v tej obliki, vezan na transferin, vstopa v plazmo. Ena molekula transferina lahko prenaša največ dva Fe3+ iona. Serumsko železo je skoraj v celoti vezano na transferin.
Dodatna količina železa, ki bi se še lahko vezala na transferin imenujemo prosta vezalna sposobnost seruma za železo (UIBC). Vsota količine serumskega železa in UIBC, predstavlja celotno vezalno sposobnost seruma za železo (TIBC). TIBC nam pove maksimalno možno koncentracijo železa, ki ga lahko veže transferin. Železo določamo za diagnostiko in spremljanje zdravljenja bolezni kot so anemije zaradi pomanjkanja železa, hemokromatoza, kronična ledvična bolezen, mikrocitna anemija (ki je lahko posledica nepravilnosti v metabolizmu železa ali hemoglobinopatij), makrocitna anemija (ki je lahko posledica pomanjkanja vitamina B12 in folne kisline) in normocitna anemija (ki je lahko posledica okvare ledvic-pomanjkanje eritropoetina), hemolitična anemija, hemoglobinopatija, bolezni kostnega mozga. Serumski TIBC niha v primeru nepravilnosti v metabolizmu železa. V primeru anemije zaradi pomanjkanja železa je TIBC zvišan in je nasičenost transferina znižana na 15% ali manj. Znižano serumsko železo skupaj z znižanim TIBC je značilno za anemijo, ki je posledica kroničnih bolezni, malignih tumorjev in okužb. V primeru dedne hemokromatoze*, so serumske koncentracije železa običajno zvišane, tudi nasičenost transferina je nad 60%. Pri napredovani, prekomerni obremenitvi telesa z železom, lahko doseže nasičenost transferina tudi več kot 90%. *Dedna hemokromatoza je zelo pogosta dedna bolezen pri belcih, nepravilnosti v genih določajo na http://www.ffa.uni-lj.si/fakulteta/organiziranost/katedre/katedra-za-klinicno-biokemijo/laboratorij-za-molekularno-diagnostiko/seznam-laboratorijskih-preiskav-in-storitev/hfe (dostop junij 2018).
Orientacijske referenčne vrednosti
Referenčne vrednosti za železo: od 5,83 – 34,5 μmol/L
Referenčne vrednosti za UIBC:
Ženske: od 24,2 – 70,1 µmol/L
Moški: od 22,3 – 61,7 µmol/L
Referenčne vrednosti za nasičenost transferina: od 20 – 50%
Opozorilo in previdnost!
Preiskovanec naj ne uživa prehranskih dodatkov, ki vsebujejo železo, vsaj 24 ur pred odvzemom. Odvzem na tešče (12 ur) v dopoldanskih urah!

Reference
Tietz Textbook of Clinical Chemistry. Edited by CA Burtis, ER Ashwood. Philadelphia, WB Saunders Company. 1999
Navodila proizvajalca reagenta

Tip vzorca
Serum
Zahteve vzorca
Epruveta:
Zaželjeno: Serumska epruveta z rumenim ali rumeno/rdečim pokrovom, z gelskim separatorjem
Sprejemljivo: Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela
Volumen vzorca: 1 mL
Navodila ob odvzemu krvi:
1. Odvzem na tešče (12ur) in dopoldan.
2. Serumska epruveta z gelom mora biti scentrifugirana v roku 2 ur po odvzemu.
3. Serumska epruveta z rdečim pokrovom, brez gela mora biti scentrifugirana in serum oddeljen (alikvotiran) v roku 2 ur po odvzemu.
Preiskovanec naj ne uživa prehranskih dodatkov, ki vsebujejo železo, vsaj 24 ur pred odvzemom.
Stabilnost vzorca
Vzorec (ne hemoliziran in ločen od celic) je stabilen 4 dni na sobni temperaturi (15 – 25°C), 7 dni v hladilniku (2 – 8°C).