Kaj obsega

Rentgensko slikanje ali pogovorno rentgen je diagnostična metoda, s pomočjo katere se običajno opravi slikanje okostja (denimo dolgih kosti, hrbtenice, sklepov, glave, sinusov) in pljuč v standardnih in specialnih projekcijah. Lahko rečemo, da je rentgenska diagnostika vodila slikovna vrsta diagnostike, brez katere si kakovostne zdravstvene oskrbe ni več mogoče predstavljati. Rentgensko sevanje sestavljajo v glavnem fotoni zavornega sevanja, ki nastane v anodi rentgenske cevi. Naprava (rentgen) deluje po načelu katode in anode. Rentgenski aparat oddaja snop rentgenskih fotonov primerne jakosti, pri prehodu skozi telo pa nastane v različnih tkivih različna stopnja oslabitve rentgenskih fotonov. Oslabitev je največja tam, kjer je atomsko število elementov veliko, in najmanjša tam, kjer je atomsko število elementov majhno. Tako dobimo sliko z vidnimi kostmi in mehkim tkivom.