Kaj obsega

Najprej se pulmolog z bolnikom pogovori o simptomih, nato sledi pregled. Zdravnik bo najverjetneje želel opraviti nekaj dodatnih preiskav, preden bo postavil diagnozo. Pulmološki pregled običajno zajema krvne preiskave, rentgen in računalniško tomografijo (CT) pljuč, lahko tudi analizo spanja, da bi dobili pravo diagnozo. Pulmolog lahko opravi tudi bronhoskopijo, ki je ena najstarejših preiskovalnih metod v pulmologiji. Gre za pregled sapnika in bronhialnega vejevja z bronhoskopom, optično napravo za opazovanje notranjosti sapnika in bronhijev. Pulmolog izmeri tudi, koliko kisika dobi bolnik v telo, in sicer s pulznim oksimetrom. Oksimeter je naprava za merjenje nasičenosti kisika v arterijski krvi, ki jo zdravnik namesti na prst. Merjenje nasičenosti je dober kazalnik nezadostne preskrbe organov in tkiv s kisikom (hipoksemije). Če je nasičenost kisika v krvi majhna, so tkiva slabo preskrbljena s kisikom in ima bolnik lahko zaradi tega težave. Naslednji pomemben test, ki ga opravi pulmolog, se imenuje spirometrija. S to preiskavo zdravnik izmeri količino (volumen) in hitrost izdihanega zraka. Z dvema vdihoma in močnima vpihoma v spirometer je mogoče hitro ugotoviti, kako dobro pljuča delujejo. Ta preiskava pokaže morebitne zožitve dihalnih poti, največjo težo pa ima pri obstruktivnih boleznih pljuč, kot sta astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen. S spirometrijo lahko tudi spremljamo učinkovitost zdravljenja bolezni.