Do pregretja organizma pride, kadar odpove regulacija telesne temperature (ki jo nadzoruje “termostat’, ki ga imamo v možganih) in je porast temperature zaradi vročega okolja večji, kot je sposobnost obrambnih mehanizmov telesa (potenje, povečana prekrvavitev kože).
Najprej se pojavijo znaki dehidracije: utrujenost, vrtoglavica, razdražljivost, žeja, izguba apetita, urin postane temno rumen, lahko pride do krčev ali omedlevice.
Ukrepi so predvsem hlajenje organizma s hladno (ne ledeno mrzlo) vodo, pitje večjih količin tekočine, predvsem vode in izotoničnih raztopin. V primeru mišičnih krčev dvignemo okončine in jih nalahno masiramo ter obložimo s hladnimi oblogami.
Naslednja stopnja je vročinska izčrpanost, ki se pojavi zaradi hujše izgube tekočine in soli pri pregretem bolniku. Pridruži se slabost, glavobol, bruhanje, zmedenost. Koža je bleda, pulz šibek in hiter. Temperatura poraste do 40 stopinj.
Ukrepi so podobni, a bolj intenzivni, prizadetega slečemo, lahko uporabimo hladne obloge predvsem na mestih, kjer so velike žile: vrat, pazduhe, dimlje. Če lahko, ga tuširamo. Če težave ne minejo v eni uri, je potrebna zdravniška pomoč.
Najhujša stopnja je vročinska kap: temperatura zraste preko 40,5 stopinj. To je življenje ogrožajoče stanje. Regulacija temperature odpove. Koža postane rdeča in suha, jezik suh in obložen, pulz in dihanje pospešena in plitva. Poslabšajo se tudi vsi ostali prej omenjeni znaki, vse do motenj zavesti, krčev po celem telesu in kome.
Potrebna je takojšnja zdravstvena oskrba, zato ne odlašamo s klicem na 112, do prihoda reševalcev prizadetega hladimo. Če izgubi zavest, mu ne dajemo piti tekočine, damo ga v položaj za nezavestnega.